 | |||
Trdi disk (Zgradba)
Disk je sestavljen iz več okroglih kovinskih plošč prevlečenih z magnetno snovjo,
ki se med delovanjem vrtijo. Nad diskom je bralno pisalna glava. To je navitje,
ki lahko magneti površino diska (pisanje), ali ugotavlja smer namagnetenosti (branje).
ki se med delovanjem vrtijo. Nad diskom je bralno pisalna glava. To je navitje,
ki lahko magneti površino diska (pisanje), ali ugotavlja smer namagnetenosti (branje).
Ker pred desetletji procesorji še niso dosegali velikih hitrosti, so diski
pričeli uporabljati DMA (ang. Direct Memory Access) krmilnik, ki napravam
priključenim nanj omogoča neposreden dostop do notranjega pomnilnika.
pričeli uporabljati DMA (ang. Direct Memory Access) krmilnik, ki napravam
priključenim nanj omogoča neposreden dostop do notranjega pomnilnika.
Pred uporabo DMA krmilnika so naprave za vsak poseg v notranji pomnilnik
posegale v procesor, da jim je dodeli pravilen pomnilniški naslov. Ker se je lahko
ta dodelitev pojavljala pogosto, je procesor veliko časa porabil za
dodelitev dostopa do pomnilnika namesto izvrševanja procesov. Naprave, ki
uporabljajo DMA svoje zahteve pošljejo krmilniku in ta namesto procesorja izračuna
pomnilniški naslov. Tako se razbremeni procesor za druga opravila.
Prenos informacij iz diska na osnovno ploščo je odvisen od povezave. Prva
povezava je bila preko ATA kablov. ATA kabel ima 40 žil, podatki pa se
prenašajo vzporedno pri frekvenci od 33 do 133 MHz. Ker je hitrost še vedno bila
zelo nizka, se je uveljavil priključek SATA, ki ima 4 pine in 7 žil. Podatki
se prenašajo zaporedno preko dveh kablov. Za uporabnike s potrebo po
velikihn hitrostih prenosa podatkov, se je razvilo SCSI vodilo. Ker je protokol
prenosa informacij drugačen kot pri ATA in SATA vodilih, so SCSI diski tudi
drazji.
posegale v procesor, da jim je dodeli pravilen pomnilniški naslov. Ker se je lahko
ta dodelitev pojavljala pogosto, je procesor veliko časa porabil za
dodelitev dostopa do pomnilnika namesto izvrševanja procesov. Naprave, ki
uporabljajo DMA svoje zahteve pošljejo krmilniku in ta namesto procesorja izračuna
pomnilniški naslov. Tako se razbremeni procesor za druga opravila.
Prenos informacij iz diska na osnovno ploščo je odvisen od povezave. Prva
povezava je bila preko ATA kablov. ATA kabel ima 40 žil, podatki pa se
prenašajo vzporedno pri frekvenci od 33 do 133 MHz. Ker je hitrost še vedno bila
zelo nizka, se je uveljavil priključek SATA, ki ima 4 pine in 7 žil. Podatki
se prenašajo zaporedno preko dveh kablov. Za uporabnike s potrebo po
velikihn hitrostih prenosa podatkov, se je razvilo SCSI vodilo. Ker je protokol
prenosa informacij drugačen kot pri ATA in SATA vodilih, so SCSI diski tudi
drazji.
Vaja18Anže Mirtič |
